KLUB KRASNIH, A SAMSKIH

Jutro je za plesat, a jaz še kar ležim. Nikogar ne morem stresat, zato še malo spim. Odprem si steklenico. Vino me poživi. Imam vso pravico, da nazdravim malo si. Pozabil si copate in jaz se jim smejim. Le majhna misel nate in že naprej hitim. Na vratih se ustavim, za trenutek, le za hip. Saj je enostavno, saj je res zabavno … Tako naenkrat bit' sam. Jokala bom jutri, saj imam cel dan. Zapisano je bilo v kartah, zapisano je bilo vse povprek. Bralo se je v zocu, bralo se je v dlaneh. Kričali so vsi: »Čuj ti deklina, ta pobec vreden te ni.« 

Krasna. Občasno samska, nikoli sama. Pred dolgimi časi pridružena v najbolj fleten FB klub. Klub krasnih, a samskih. Klub je odprt za krasne in samske, kot tudi za manj krasne in manj samske, brez ozira na spol, raso, etično in politično pripadnost ter druge potencialno diskriminatorne okoliščine. Se pravi, da vsi v vseh življenjskih obdobjih izpolnjujemo pogoje, da smo člani tega kluba. Zakaj spremljam ta klub? Ni važno kakšen je dan, kakšne volje sem, kdo je okoli mene, vedno me nasmejijo. Najbolj originalne izjave in slike ti enostavno pokukajo v brk rekoč:« Ha, nasmej se! Danes je lep dan.« Občasno ironične, drugič sarkastične, tretjič tako smešne, a vedno originalne izjave so tiste, ki me pripeljejo do vsaj enega klika na dan. Sigurno nisem edina. V prid temu govori 4.500 lajkov, ali vščekov, kot vam je ljubše. Ne verjamete? Kliknite tukaj. Sigurno vas bo navdihnila vsaj ena izmed 1000 fotografij. Ja, ja – zadeli so v terno, ko so skupini nadeli ime. Kdo od nas pa ni krasen, vsaj malo samski, vsaj malo vezan, … ;)

Vidiš solzice ji v očeh. Vidiš, da je žalosten nasmeh … in ko vprašaš jo, kje boli, reče: NIČ MI NI.  Vidiš, da nekje odhaja dan. Vidiš, da je čisto vedno sam … in ko vprašaš ga, zakaj stoji, reče: NIČ MI NI.

Sem še jezna nanj? Saj je čisto vse pozabil in bi rad spet me povabil, če imam še kaj časa zanj. Zdaj, ko se bliža poletje, spomnim se na dolgo zimo ... Ljudje pa še kar govorijo, še kar pamet solijo. Vsi kričijo, da naj ne gledam nazaj, da tam je le prah. 

Svet je bil mlad in imel me je rad. Vrtiljak se je vrtel, on nama je pel. Davni spomini se vračajo tja, ko sva sedela na klopi oba. Zdaj plešem z njim in se zvezdam smejim. 

Včasih ... Včasih pa tja me zanese z neba. Sama sem z vetrom in on ve zakaj.