Veliko srčkov, objemov, sladkih tortic in iskric v očeh. Tudi meni je danes še malo bolj toplo pri srcu, kot mi topline daje vročina zadnjih dni. Valentinovo je prijeten praznik. Zaljubljenih. Eden v drugega. V življenje. V bivanje. In seveda odlična ameriška marketinška potegavščina. Pravo valentinovo je zame zagotovo pa mnogo več, kot samo šopek vrtnic in poljub.
Krog ljubezni je začaran. Ko iščemo ljubezen, iščemo tisto neizrečeno, neprebujeno v sebi. Potrebna nam je ljubezen. In to v prvi vrsti ljubezen do sebe, ki se lahko nato razširi na ljubezen do drugih in ljubezen do vsega, kar je. Po letih iskanja sebe sem spoznala, da je pomemben vidik mojega življenja skrb zase, za moje telo in mojo dušo. Ko ne skrbim zase, se mi na vseh ravneh življenja začnejo situacije zapletati in izgubim moč za doseganje želenega. Čutim, kako se vse ustavlja, in postajam nestrpna, ko moje želje ne potekajo v smer, ki si jo želim. Takrat ponavadi tudi zbolim in se najdem v začaranem krogu. Trudim se skrbeti, da je moje valentinovo 365 krat na leto. Ne uspe mi vedno, ker v prehitrem tempu življenja, kdaj pa kdaj, tudi sebe ujamem za rep.
Z ljudmi sem dnevno v tesnem stiku. Kot trenerka opazujem in mnogokrat tudi doživljam življenja drugih. Ni vedno enostavno, ljudje nosimo raznolike zgodbe. Mnoge so boleče, nekatere so prikrite, spet druge radožive in odkrite. Vse bolj ugotavljam, da želimo svoje probleme zakriti s popolno zunanjo podobo. Kot, da bo potem vse ostalo OK. Popolne obrvi, prelepe obline, brez gub, čudoviti kodri, naj bi nam dajali popolnost bivanja. Ampak, vse je prej kot to.
Ljubiti svoje telo pomeni ljubiti sebe kot celoto, kot osebo zaradi vsega, kar smo. Pred ogledalom sem preživela veliko minut, celo ur, opazujoča svoje telo. Včasih sem sanjala o lepših nogah, večjih oblinah in redkokdaj sem bila zadovoljna sama s seboj. Vedno se je našlo kaj, zaradi česar sem od ogledala šla razočarana in nezadovoljna. Toda dojela sem, da je to telo samo moje – je moja lastnina in ne pripada nikomur razen meni. Živi in spreminja se skupaj z menoj. Če sem žalostna, je žalostno tudi telo, če sem srečna, se tudi telo veseli, zato se mi zdi, da si zasluži, da ga imam rada. Zato ga imam rada takšnega, kot je! In s tem spoznanjem lažje živim. Resnično. Ne obremenjujem se z mnenji drugih, saj sama sebe postavljam na prvo mesto. Takrat, ko imam dober dan, takrat ko imam slab dan, takrat ko mi bobni v ušesih (tako, kot danes) ...
Prav vsakdo, ki bo danes prebral moj zapis ima svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svojega zdravja. Pot vprašanj. Kje smo bili, kje smo in kam smo namenjeni. Morda smo je že tisočkrat povedali sebi ali drugim. In kako bi reagirali, če bi vam povedala, da vaše sedanje stanje in težave iz preteklosti niso pomembni? Kaj, ko bi se zavedali resnice, da je naše telo narejeno tako, da ozdravi samo? Kaj, ko bi bila vaša zgodba življenja pravzaprav ljubezenska. Naše življenje nič drugega, kot srečno. Tam, kjer je ljubezen, tam je življenje. Verjetno so vas učili, da morate k zdravnikom ali strokovnjakom, da bi vas "spravili v red". Kaj, ko bi že tedaj vedeli, da imate v sebi veliko moč? Da, res je, imate jo.
Dragi moji, najprej začutite ljubezen do enega življenja, ki nam je bilo dano. Najprej razvajaj in osreči sebe. Neguj ljubezen do sebe. In kaj kmalu se bosta našli dve polovički, ki pašeta skupaj. Smejte se tako naglas, da nasmeh nariše gubice, in te naj se lesketajo na vašem obrazu sreče.
Veselo in toplo Valentinovo vam želim. Vsak dan. <3
Ni komentarjev:
Objavite komentar