Zdravi, mladi, srečni in diplomirani DIFOUCI

Živjo !

Hop, pa sem tudi danes oddela svoj krog hoste. Tam se počutim tako svobodno. Med preskakovanjem podrtih drevesnih debel sem razmišljala o čem bi pisala danes. O tem, da sem pol leta po diplomiranju imela podelitev diplome ... ali morda o modrem nebu in rumenem soncu.

Pol leta po kronanju v naziv "prfoksa" smo prave kronice dobili še s strani univerze. Tako nam nihče ne more očitati o ponarejenih spričeval, preskakovanju letnikov in neizdelanih izpitov(!). Ravno ta jara gospoda zdaj kroji naše zamegljene usode. No, never mind ... Gremo naprej. V neizmerno veselje mi je bilo srečati tiste najbolj pristne sošolce, s katerimi smo gulili tartan in krivili lestvine v gimnastični dvorani. Seveda smo bili prav šik oblečeni. Ampak saj veste kakšna je difouska duša. Pogovarjamo se na glas, mahamo z rokami in se trepljamo po ramenih. Kot nogometaši na igrišču, ali zvesti navijači. 

Dekleta smo bila oblečena v lepe oblekice z visokimi petami. Res je, vedno izkoristimo priložnost za skok iz trenirke. Naš outfit je težko zgrešiti. Najnovejša Adidas trenirka, res huda Polar ura in zadnji model priljubljenih športnih copat. Simpl k pasul. Pa vsi te opazujemo in eno tako - drugi drugače ogovarjajo. " Kaj, čez center si upa v trenirki?!" "Seljak!" No, tisti nam naklonjeni pa pravijo: "Modeli, njim dogaja." Smo, smo, vse to smo.  

A od danes naprej smo tudi zdravi, mladi, srečni in diplomirani Difouci.:)

VEČ O DIFOUCIH TUDI TUKAJ

Kaj pravite, smo lepi Seljaki ?! :)

Ko hodim po trgovinah in iščem čevlje z malo višjo peto (beri:ne adidaske) se včasih smeje zamislih. Come on, kje si bila teh 20 in nekaj let prej. ... Ampak, za vse pride čas. Tako, kot je po diplomi čas za nove izzive. Samo strah je treba zapreti v črno polivinil vrečko.

Večina od nas preprosto ne verjame v resnice. Naša lastna prepričanja pa že dolgo niso več kot misli, ki smo jih vedno znova ponavljali, dokler se niso spremenile v osebne resnice. Če misliš, da je nekaj mogoče ali nemogoče, imaš po vsej verjetnosti prav. Naše lastno prepričanje določa naše vedenje. Nekako je tista prava resnica, da ima vsak od nas v sebi čistega genija, vendar smo si vsi postavili ovire pred tem, kdo smo trenutno, in pred tistim, kdo bi lahko bili. Ovire in vsakodnevne motnje pozornosti v končnem izkupičku ne prinesejo ničesar. Zdi se mi, da je ena najboljših potez, ki jih lahko naredimo, da metodično odstranimo vse zidove med sabo in genijem v sebi, ker nas lahko le to popelje do najboljšega odnosa z našim lastnim jazom.

Kot še vedno slišimo se nič rožnato stanje ne obeta javnemu sektorju. Nekaj časa sem sedela in tuhtala.Ampak ja, sem človek akcije in reakcije. Iz danes na jutri sem izpolnila vpisni list za faks o katerem sem vedno sanjala (DIF bo vedno no.1) in si čisto potiho rekla:         " Morda pa sem jaz tisti Genij, Izjema, Legenda." Čez  4 leta bomo videli. 

Zdaj pa uživam svoj dan, Legenda Žvan nam je to danes zabičal, in pijem drugo pivce.

 Noč je še mlada. :)